V službi se dogajajo premiki. In okopi:) Čez noč smo dobili novo šefico. Meni nič tebi nič je ljubljeni vodja predstavil našo novo pridobitev. In v njegovem govoru, polnem delovnega zanosa in besed hvale na račun naše nove, sem se vprašal kam vse to pelje. Ker je več kot očitno, da je dobila službo samo zato ker je njihova. In pri nas je važno smo nekaj: ni važno a si dober, važno je da si naš. No in kar naenkrat se najde denar za stvari, za katerega prej kar ni bilo. Čudna je ta naša delovna organizacija. Toliko ljudi kot je dalo v tem mesecu odpoved, še ne pomnim. Itak da ti je logično, če človek dobi plačo na ravni leta 94. In folk ne zdrži več. Obljube ala samo še malo potrpite, samo da zaplavamo ven iz tegob prejšnjih let, ne vžgejo več. In če veš, da gre podjetju dobro kot še nikoli, in da zaposleni v drugem hotelu, katerega lastnik je isti, dobijo za isto delovno mesto enkrat višjo plačo, potem se tudi ti začeš spaševati, za koji kurac bi se jst jebal za un drobiž.
A stara ljudska modrost pravi, da se noben pasulj ne poje tako vroč kot se skuha. Kar naenkrat dobiš stimulacijo, kar naenkrat obljubljajo višje plače, dodatne procente od prodaje in kar naenkrat je šef tvoj prijatelj.
In potem sledi še tako poslužbeno druženje v eni od staro-ljubljanskih gostiln, kjer ob dobrotah in alkoholu seveda, razglabljaš o tegobah službe in kako je nokoč bilo in kako še bo. Poslušaš zgodbice starejših sodelavcev, to so šele anekdote, in dobiš občutek da se stvari premikajo na bolje. Ali pa je bil zato razlog refošk... Bomo videli...Kmalu
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar