stuck in a moment

Nekdo mi je rekel kako lahko poslušam staro musko. In kako to, da se je ne naveličam. Razlog je preprost. Ker je dobra. In ker novodobni mtv alter "minismokomerciala" rock smrdi. Vsa ta novodobna muska črpa material iz preteklosti in vsi ti novi bandi zvenijo znano. Ne maram emo scream wtf muske, ne maram vseh teh new brit skupin, ki rastejo kot gobe po dežju, ki so produkt novodobnih medijev, in ki so poslušani samo zato, ker so lepi in ker je tehnika napredovala do te mere, da več ni važno da znaš peti in igrati, samo da imaš rahlo trpeč look, kao ful mi je bad v lajfu in že si car. interpol, artic monkeys, kaiser chiefs, muse... vsi ti bandi pravijo sebi rock and roll. Itak. Fantje za r'n'r rabte vi dušo. In jajca. In vi jih jebiga nimate. Ste pa vsaj lepi. In da ne bo vse tako črno. Priznam, so tudi kakšni bandi, ki so poslušljivi. A to ni to.

Ja pa jo se naveličaš? Vedno eno te isto, nič novega.
Zmeraj se najde nekaj novega. Nekaj založenega, izgubljenega, na novo odkritega. In lahko komot poslušam isti komad dve uri, ker mi je vsako poslušanje drugačno. Ker vsakič zveni drugače...

just my imagination...

Hodiva po želežniški postaji v Ljubljani. In njej se zahočejo čevapčiči. In sva šla. Na čevapčiče oz pleskavico. Pa sem ji rekel: ej dej gremo do beograda. Uizi počekirat sceno. In je rekla itak, takoj. Pa sem reku čaki, če gremo do beograda, gremo lohk tut še mal bolj dol. Te peljem na prave čevape. V Leskovac. In je rekla, ej stari kaj pa če bi šla vse dol do Grčije. Do Soluna. Pa pol kruzat po Grčiji do Krfa, skočt na ladjo in potem ko se nama zahoče, iti dam. Totalno spontanna. Berz odvečnih vprašanj in pomislekov. Brez tistega, ja kaj pa služba, keš, starci.
Pa sm ji rekel: a se ti zajebavaš? In me je pogledala s takšnim pogledom, ko več ne veš kaj naj si misliš. In sva šla. Ampak samo do Beograda.
Potem sem se zbudil. V še eno zaspano in deževno jutro. Pa tako lepo bi lahko bilo...

spet je večer

In spet je nočna. Na moje veliko začudenje sem fasal mini paket(dve nočni). Jah nova metla drugače pometa. No, in začuda je nocoj blažen mir. Nobenih pijanih angležev, nobenih makaronarjev, narkomanot in drugih čudakov. Prijateljic noči pa tudi ni na spregled. A so one na dopustu? A jim po njihovi ''kolektivni pogodbi'' sploh pripada. Hm, kakorkoli nihče me ne moti in to je najbolj pomembno.
Po čem si bomo zapomnili ta vikend? Po solidni pijanki nekje med medvedi, dobrem žaru, ter seveda vrnitvi Ljubota iz zapora. Ljubo je namreč v ponedeljek odslužil svojo 3 mesečno v imenu ljudstva kazen na Povšetovi. Za tiste, ki še ne veste kdo je Ljubo. Ljubo je največja legenda Šiške, ki je na enem koncertu s stojalom za mikrofon udaril uradno osebo po glavi. Trikrat. Torej, Ljubo je zopet med nami, ta teden bo užival v stvareh, ki jih na povšetovi ni bilo, potem pa naj bi se končno odpravili na turnejo. Ljubo dobrodošel nazaj!

Teden, ki prihaja ne obeta večjih pretresov in dogodkov, prevladovala bo melanholija. Poletje se bilža koncu, čas bo ža en velk flashback.

big red apple

Še en dokaz da naklučij ni. 20.09.2007, Cvetličarna. Nova plata, stari hiti. Karta kupljena, žur zagotovljen. Se vidimo....

Sanjati..

Hodim po štacuni, kupujem nekaj lepega za posebno osebo in zatavam na odelek s cdji. In ko že vidim, da ne bo nič s kakšnim novim nakupom, zagledam v kotu meni ljubo grupo. In, čeprav imam vse komade s cdeja na kompu, ga kupim. Unplugged live verzija koncerta Za sve ove godine. In odhitim domov in pritisnem play... Če me kdo prepriča, da obstaja boljši sentiš band od crvene jabuke...

In sledi potovanje. Potovanje misli nazaj v preteklost in nazaj v prihodnost. In sanjaš, kako bi lahko bilo, če bi se stvari drugače odvijale. In v sanjaš doživiš občutke sreče. In veš, da se je vse do zdaj zgodilo z razlogom. Ker vse kar se še ni, se še bo. Nekoč, nekdaj...

"ispisat ću poneku rijeć i za tebe
vjekova mir vraćas mi ti
smiruješ vode nabujale
moj šapat i krik ćes pomiriti
pijem ti dah kao lijek svaku noć
prije no što usnim ja
i taj tren i zauvijek samo ti
ti si mi u mislima

i kad nisi tu kraj mene
da znaš da me boliš
i noćas ja ćda te čuvam dok spavaš
i ljubim tamo gdje najviše voliš dok sanjaš"

100 pijanih noči

Ta teden je dogajalo na polno. In ko dogaja ni časa za pisanje. Mislim da je to dobra stvar. In evo glih, ko sm se spravil pisat, me kliče mesto. Jah bom nadaljeval jutri. Zdaj je čas za pomembnjše stvari...

wind of changes

V službi se dogajajo premiki. In okopi:) Čez noč smo dobili novo šefico. Meni nič tebi nič je ljubljeni vodja predstavil našo novo pridobitev. In v njegovem govoru, polnem delovnega zanosa in besed hvale na račun naše nove, sem se vprašal kam vse to pelje. Ker je več kot očitno, da je dobila službo samo zato ker je njihova. In pri nas je važno smo nekaj: ni važno a si dober, važno je da si naš. No in kar naenkrat se najde denar za stvari, za katerega prej kar ni bilo. Čudna je ta naša delovna organizacija. Toliko ljudi kot je dalo v tem mesecu odpoved, še ne pomnim. Itak da ti je logično, če človek dobi plačo na ravni leta 94. In folk ne zdrži več. Obljube ala samo še malo potrpite, samo da zaplavamo ven iz tegob prejšnjih let, ne vžgejo več. In če veš, da gre podjetju dobro kot še nikoli, in da zaposleni v drugem hotelu, katerega lastnik je isti, dobijo za isto delovno mesto enkrat višjo plačo, potem se tudi ti začeš spaševati, za koji kurac bi se jst jebal za un drobiž.

A stara ljudska modrost pravi, da se noben pasulj ne poje tako vroč kot se skuha. Kar naenkrat dobiš stimulacijo, kar naenkrat obljubljajo višje plače, dodatne procente od prodaje in kar naenkrat je šef tvoj prijatelj.

In potem sledi še tako poslužbeno druženje v eni od staro-ljubljanskih gostiln, kjer ob dobrotah in alkoholu seveda, razglabljaš o tegobah službe in kako je nokoč bilo in kako še bo. Poslušaš zgodbice starejših sodelavcev, to so šele anekdote, in dobiš občutek da se stvari premikajo na bolje. Ali pa je bil zato razlog refošk... Bomo videli...Kmalu